V Radénce večino pot redkeje zanese. Eden izmed staršev je pred odhodom v šali vprašal, če so še na slovenski strani, ena izmed učiteljic v šolskem centru pa nam je povedala, da so imeli že tudi primer, da se je šola odpeljala v Rádence ob Muri in so jih potem klicali, kje lahko najdejo dom.

Radénci so blizu meje s Hrvaško, poznani pa bolj ljubiteljem voženj po Kolpi in ljubiteljem neokrnjene narave. Pričakala nas je lepa, že kar precej spomladanska narava, čudoviti razgledi, nekaj dežja, o snegu pa ni bilo ne duha ne sluha.

Učenci so osvojili Radensko steno in si ogledali jamo Kobiljačo, spoznavali živali v gozdu, Kolpo in ekosistem krajinskega parka Kolpa, endemita črni močeril, razmišljali o vplivu človeka na okolje in o našem odnosu do narave, orientirali so se v naravi, se učili izdelovanja vozlov in si v naravi tudi izdelali zavetišča. Obiskali smo sosednjo kmetijo in spoznavali pojem samooskrbe, pokrite grede, sheme šolskega sadja.

Spoznavali smo kulturno dediščino Bele krajine: izdelovali belokranjske pisanice, spekli (in pojedli) belokranjske pogače, se naučili ljudski ples, prepoznavali stavbno dediščino v kraju, življenje v preteklosti, ostanke preteklosti v sedanjosti.

Pri športu so se preizkusili v lokostrelstvu, kolesarjenju, športnem plezanju, v prostem času pa še pri košarki, badmintonu, namiznem tenisu …

Igrali smo se družabne igre, se predstavili po sobah, se veliko družili, spoznavali, utrjevali vezi.

Učenci so pohvalili številne dejavnosti, navajali pa so, da jih moti, ker so imeli premalo časa za mobitele, televizijo, ker smo preveč hodili in ker so zgodaj vstajali za dejavnosti. Učitelji smo se tiho muzali in si mislili, da je odklop od pretirane rabe tehnologije in »preklop« na naravo tudi eden izmed ciljev tedna naravoslovja.

Preživeli smo skratka teden, poln dejavnosti, ki bo mnogim ostal v spominu. Vse, ki nam vsaj malo zavidate, pa vabimo, da si nekaj utrinkov tedna ogledate v galeriji.

 

Učitelji spremljevalci in učenci 7. razredov