Sodobnemu človeku ne sme biti več vseeno, kakšno hrano uživa. Iz zdravstvenega vidika se priporoča uživanje sezonske zelenjave in sadja iz lokalnega okolja, saj so taki sadeži običajno bolj dozoreli in imajo višjo hranilno vrednost. Hranilna vrednost plodu namreč začne padati, ko je le-ta odrezan od svojega vira hrane ter vode in mora zaradi tega začeti uporabljati lastna hranila. Lokalno pridelana hrana so živila, ki so pridelana in predelana v domačem okolju. V širšem pomenu to pomeni v naši državi, še širše pa v Evropi.

Takšna hrana je sicer lahko manj privlačnega videza, vsebuje pa več vitaminov in hranilnih snovi, ki so pomembne za naše telo, ima bolj svež, zrel in polnejši okus. Predčasno pobiranje, dolgotrajno skladiščenje in prevoz ter dodajanje konzervansov, ki ohranjajo svežino zato ni potrebno ali pa se vse to uporablja v veliko manjši meri.

V Sloveniji imamo srečo, saj je na voljo veliko domače, lokalno pridelane hrane, le potruditi se moramo in poiskati pridelovalce ali trgovine, ki jo ponujajo. Če imamo možnost, znanje in voljo pa lahko marsikaj pridelamo tudi sami. Najpogostejša lokalno pridelana ali predelana živila so zelenjava, sadje, mleko in mlečni izdelki, meso in mesni izdelki, žita, moke, kruh, itd.

Katera živila pa so sploh lahko lokalno pridelana? Na primer zelenjava, sadje, meso, mlečni izdelki, žita, moke, kruh, itd..

Lokalno nakupovanje podpira čisto okolje in naravo. S tem se vsi trudimo zmanjšati onesnaženost zraka in okolja nasploh. Zaradi dolgih prevozov hrane s tovornjaki, vlaki, ladjami ali celo letali se v ozračje sproščajo ogromne količine strupenih plinov. Ti ostanejo v zraku, ki ga dihamo živa bitja ali pa se s padavinami spirajo na površino Zemlje in naprej v podtalnico. Negativnega vpliva na zdravje ljudi, živali in rastlin tako ne moremo zanikati.

Z nakupom lokalno pridelanih živil pa ne skrbimo le za naše zdravje, temveč hkrati z lokalno samooskrbo podpiramo tudi lokalno gospodarstvo. V kolikor se za kmeta vrednost njegovega pridelka povečuje, obstaja manjša verjetnost, da bo svojo zemljo prodal za druge namene. Tako bomo ohranili zelene površine, ki omogočajo ohranjanje naravnega ravnovesja.

Če svojo hrano kupujemo neposredno od pridelovalcev, ponovno vzpostavljamo nekdaj pomembno vez med potrošnikom in proizvajalcem hrane.

Vendar pa se kljub omenjenim argumentom, ki govorijo v prid lokalno pridelani hrani, še vedno opaža trend nakupovanja živil iz vseh koncev sveta. Banane, ananas, mango, avokado, papaja in še mnogo drugega so v našem okolju postali tako običajni, da o tem, od kod prihajajo, sploh ne razmišljamo več. Poleg tega veliko potrošnikov posega po že pripravljenih obrokih. Razlog za to je večinoma v pomanjkanju časa za pripravo pravega toplega obroka. Večina ljudi, se množice škodljivih učinkov teh v naprej pripravljenih obrokov sploh ne zaveda – količina energije, ki je potrebna za pripravo, ohlajanje, pakiranje in transport takega oboka je ogromna obremenitev za okolje, vsi dodatki, ki obroku ohranjajo obstojnost, varnost, okus pa so za zdravje lahko izjemno škodljivi.

Odločitev je torej odvisna le od nas samih. Bomo izbrali hrano, ki je zdrava, polnovredna in za sabo nima na stotine nepotrebnih kilometrov?

IMAG0947

Manca Urankar in Lucija Urbanija,9.c

OŠ Jurija Vege Moravče

mentorica: Sonja J. Žvanut